Najbolj znan in najbolj pomemben spomenik, zgradba, s katero se prične in konča vsak ogled mesta — puljska Arena — je prizorišče gladiatorskih bojev. Grajena je bila v I. st. za časa vladavine cesarja Vespazijana istočasno z največjo in najbolj znano zgradbo te vrste — Kolosejem v Rimu.
Ima elipsasto obliko, glavna os je dolga 130, krajša pa 100 m. V sredini je raven prostor — borišče, gledalci pa so sedeli na kamnitih stopnicah ali so stali v galeriji. Predvideva se, da je Arena nekoč lahko sprejela 20.000 gledalcev. Zgrajena je iz lokalnega apnenca. V srednjem veku je bila namenjena za viteške turnirje in sejme.
Danas se uporablja ob različnih prireditvah — puljski filmski festival, različne vrste koncertov, opere, baleti, športna tekmovanja, kadar lahko sprejme okrog 5000 gledalcev.
Med poletjem so v Areni vsaki teden predvajani tudi gladiatorski boji v okvirju antičnega zgodovinsko zabavnega spektakla ‘Spectacvla Antiqva’.
V podzemnih prostorih, ki so bili včasih namenjeni gladiatorjem, je danes postavljena stalna razstava ‘Maslinarstvo i vinogradarstvo Istre u antici’ (Gojenje oljk in vinogradništvo antične Istre). Razstava prikazuje rekonstrukcije strojev za predelavo oljk in grozdja (mline, preše, posode za sedimentacijo) ter amfore, ki so se uporabljale za prevoz olja in vina.
Arena se nahaja izven mestnega obzidja starega Pulja zaradi svoje velikosti in geografskega položaja, do mesta pa se vije cesta, tlakovana v času Vespazijana, po katerem je tudi dobila ime — Via Flavia, danes pa pomeni eno izmed glavnih mestnih prometnic.