S koncem prve svetovne vojne so se na Brionih zgodile velike spremembe. Čeprav je otočje ostalo v lasti družine Kupelwieser, so po Rapalski pogodbi leta 1920 Brioni prišli pod italijansko oblast. Družinsko letovišče in zdravilišče, ki so ga do takrat zaradi okrevanja obiskovali predvsem gostje iz Avstro-Ogrske, je postalo otok mladosti, športa in zabave. Vodenje celotnega obrata je podedoval Karl Kupelwieser, najstarejši sin lastnika Brionov, ki je v takšno obliko turistične ponudbe polagal vse svoje upe v okrevanje brionskega gospodarstva. Svoja vlaganja je usmeril v razvoj športne dejavnosti, zato je v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja, da bi pritegnil novo klientelo, začel urejati igrišča za golf.
Po besedah dr. Lenza je bil ‘zdrav in aristokratski’ šport zelo dobro sprejet. Igrišče je urejeno na izjemno atraktivnem terenu, kjer je bilo mogoče igrati golf celo leto – namesto travnatih zelenic so peščene. Brioni so tako postali priljubljeni med Britanci in Američani, zato je novi lastnik odprl pisarno v Londonu, stalno zbirališče brionskih igralcev golfa v Ameriki pa je bilo v newyorškem hotelu St. Mortiz. Vsako leto je bilo na otoku do sto srečanj, na vsakem pa je sodelovalo približno dvajset tekmovalcev (kot npr. 1932). Golf je tudi brionskim otrokom dal možnost zaslužka – nosili so palice in zbirali žogice.
Golf igrišče Brioni je bilo dokončano konec leta 1922. Prvi turnir je bil 21. marca 1923, o čemer priča takratni puljski dnevnik. Teren naj bi bil eden največjih v Evropi. Po novih informacijah naj bi bilo igrišče Brioni prvo golf letovišče na svetu. Takratni teren je bil vsekakor specifičen, razen klime in lege (mediteranska destinacija v ‘Mitteleuropi’), torej specifičen po ugledu. Namreč, čeprav tam ni bilo evropskih prvenstev, ob branju takratnih časopisov in revij dobimo vtis, da je bilo igrišče zelo prepoznavno in cenjeno, tako med takratnimi prvaki v golfu kot med veljaki. Na igrišče so poleg vrhunskih igralcev golfa, pripadnikov evropske aristokracije, z veseljem prišli tudi najuglednejši industrialci in umetniki. Takrat se je na brionskem igrišču igralo do 50 turnirjev na leto, vse pa bi se končalo z novoletnim balom in slavnostno večerjo s podelitvijo pokalov najboljšim igralcem.
Igrišče je bilo med letoma 1923 in 1939 štirikrat preurejeno. Največje spremembe v sami postavitvi (postavitev lukenj) smo opazili pri prenovi leta 1933. Za največje spremembe v letih 1932/33 sta poskrbela angleška in ameriška golf arhitekta Tom Simpson (1877 — 1964) in Georg C. Thomas (1873 — 1932), zato lahko rečemo, da so te spremembe, pod vodstvom perjanice ‘zlate dobe’ golfske arhitekture, najpomembnejše v vsej zgodovini Brionskega igrišča. Prva faza obnove starega igrišča je potekala leta 1991, ko je skupina študentov Fakultete za fizično vzgojo v Zagrebu skupaj s strokovnjaki iz Narodnega parka Brioni obnovila devet lukenj starega igrišča. Po starih načrtih so rekonstruirali devet lukenj. To je po skoraj 50 letih vrnilo golf na otok. Od takrat do danes brionsko igrišče privablja vedno več ljubiteljev tega športa. Letno se organizira do 10 turnirjev. Ker se vsako leto registrira vse več tujih in domačih igralcev golfa, je bilo leta 2007 skupaj z golf hišo rekonstruiranih vseh 18 lukenj.
Vir: Damir Ritoša: ‘Golf na Brionih’, lastna izdaja, Pula, 2003