Električni tramvaj
Ta je eden od treh preostalih stolpov, nosilcev napeljave napajanja stare puljske mestne železnice.
Na začetku XX. stoletja v Pulju, tedaj glavnem vojnem pristanišču avstro-ogrske mornarice, sta industrializacija in pospešeni tehnološki razvoj storila zavidanja vreden primer sodobnega kozmopolitskega mesta tedanje Evrope.
Na začetku leta 1904 je bila izgrajena prva električna centrala ter končana infrastruktura mestne železnice zahvaljujoč ponajveč industrialcu J. L. Munzu, ki je tudi ustvarjalec veličastnih vil v ulici, v kateri se nahajate. Prva vožnja tramvaja se je zgodila 24. marca 1904 ter že prvega dni prepeljano 6.500 oseb. V naslednjih mesecih je število prepeljanih oseb znašalo okrog 100.000 mesečno. Skupna dolžina proge od tega postajališča do končne postaje ob Cesarskem gozdu (Carska šuma) je znašala sedem kilometrov, načrtovani sta bili tudi progi proti Fažani in Vodnjanu, ki nista nikoli realizirani. Zanimivo obeležje puljskega tramvaja je bila tudi širina tirov, ki je bila enaka širini železniških tirov, kar je omogočalo njihovo medsebojno povezavo. Po prvi svetovni vojni je mestna železnica počasi izgubljala na pomenu, konkurenco pa je dobila v avtobusih. Zadnjo vožnjo je tramvaj imel 16. junija leta 1934. Po nekaterih podatkih je italijanska vojska poskušala mestno železnico skupaj s tiri prenesti v Etiopijo, konkretnih dokazov za takšno namero pa ni. Razen nekaj fotografij in kolektivnih spominov je edino, kar je od tramvaja ostalo, ti trije stolpi, nekaj kovinskih nosilcev na pročeljih in odsek tirov na obali. Takšen spomin na eno obdobje puljske zgodovine je pomembna spona za vse nas in napoved možnosti njegove revalorizacije.
Železniška postaja
Avstro-ogrsko carstvo je povezalo Pulj z ostalim svetom po kopenski poti. Vse do uvajanja železnice leta 1876 sta celotna oskrba in promet potekali po morski poti, po makadamski cesti je obratovala le poštna kočija. Železnica je v Pulju pospešila učinkovitost precej v ladjedelstvu in vojaški industriji ter v gradbenem razvoju mesta. V samo nekaj letih so bili izgrajeni popolnoma novi deli mesta, po dveh letih je proga spojena z Arsenalom. Ta proga še danes občasno obratuje. Z vlaki so dostavljani tudi osnovni prehrambni artikli. Na začetku prve svetovne vojne je eden od najbolj pogosto dostavljanih artiklov bilo pivo, kar ni bilo čudno, zato ker je v Pulju tedaj živelo sto tisoč ljudi med katerimi je bilo veliko vojakov. Z železnico so dostavljani tudi deli hidroaviona, ki so sestavljani na otočku Katarini. Le-ti so pozneje koriščeni v okoliških zračnih postajah. Dostavljane so tudi podmornice iz Nemčije. Puljski železniški kolodvor je nekaj krat gostil cesarja Franca Jožefa in njegovo Sissi ter ostale člane cesarske družine. Nekaj starih lokomotiv je preživelo zadnje stoletje in nam lahko dočarajo zgodovinske vtise v zvezi z enim lepim obdobjem naše civilizacije. Razen le-teh je ta stavba prič vseh teh dogajanj ter nam pomaga bolje razumevati človeški napredek.
Pripravilo Združenje ‘K.u.K. Pula’