Monte Zaro je bil in ostal največji mestni park. Ponosno kraljuje na griču pod Hidrografskim inštitutom in okrog njega z Zvezdarno (Specula di marina) z dvema kupolama. Ena izmed njiju je bila zrušena v času druge svetovne vojne. Park je bil sistematično in skrbno zasajen v obdobju desetih letih na površini približno 29.000 m2, komaj eno desetino parka pa pokrivajo steze. Kompozicija parka je simetrična, glavno os pa še vedno predstavlja poteza Zvezdarna — stopnišče — fontana — stopnišče — fontana. V parku ni veliko posajenih rastlinskih vrst, večinoma prevladujejo mediteranske vrste: cipresa, bor, cedra, kalina, lovor, oleander, glog itn. Leta 1877 je bil v središču parka na marmornem pravokotnem podstavku postavljen spomenik viceadmiralu Tegetthoffu, obkrožen z razkošnimi cvetlicami. Spomenik je bil porušen leta 1920, na njegovem mestu pa so Italijani zgradili fontano in jo povezali z vodovodno napeljavo na že obstoječo fontano v spodnjem delu parka. V tem obdobju je bil park izjemno ohranjen in skrbno negovan, umetniško obrezano grmičevje pa je dobilo svoje mesto kot element ‘provansalskega vrta’. Danes tukaj uspeva približno dvajset rastlinskih vrst, najštevilčnejši pa so lovor, dobrovita, alepski bor in cedra. Med cedrami prevladujejo različne vrste, in sicer atlaška, himalajska in najbolj impozantna libanonska cedra, med seboj pa se razlikujejo po razporeditvi vej v primerjavi z deblom. Atlaška cedra ima poševno rast vej navzgor, himalajska cedra ima značilno zavihane vrhove vej in debla, veje libanonske cedre pa rastejo navpično z deblom, zaradi česar je krošnja široka in dežnikasta ter spominja na japonsko pagodo. Slednja je zelo cenjena v ladjedelništvu, posamezni primerki pa lahko doživijo starost več kot 1.000 let. Najbolj prevladujoča vrsta iglavca alepski bor (Pinus alepensis) je izjemno primerna za to podnebje, saj zelo dobro prenaša sol in se sadi v bližini morja. Poleg tega je najbolj primeren za pogozdovanje in se pogostokrat uporablja kot t.i. pionirska vrsta za pripravo terena za ostale kakovostne primerke. Gre za izrazito mediteransko vrsto, ki je avtohtona ob južni obali Hrvaške.