Giardini

V drugi polovici XIX. st. je bila na področju pod starim gradom Kaštel zgrajena parkovna površina — z urejenimi stezami, s cvetličnimi gredicami, posejano travo in z zasajenimi drevesi. Kasneje je bila ta površina spremenjena v tržnico. Začetek XX. st. je bilo zasajenih okrog sto navadnih koprivovcev v štirih vrstah, ki še dandanes vabijo puljske prebivalce in popotnike v svojo senco. Stare fotografije pričajo o tem, da so bila posajena drevesa vzgojena v enem izmed tedanjih rastlinjakov, imela so dobro razvito krošnjo in ravno deblo, vse sadike pa so imele isti habitus. Nekatere izmed njih se niso uprle zobu časa, zato jih je danes samo še približno osemdeset, kljub temu pa pomenijo najbolj dragoceno zeleno oazo v srcu mesta. Drevesa so nema priča zamenjave oblasti, kulture in generacij prebivalcev Pulja. Danes njihova višina dosega okrog dvajset metrov. S prostranega sprehajališča so stopnice peljale v stavbo Mestnega muzeja, hkrati pa so pomenile komunikacijo mesta, razširjenega izven mestnega obzidja, s starim jedrom gradu Kaštel. Glede na to, da je imelo mesto v času Avstro-Ogrske povezavo s tramvajem z enega konca mesta na drugega, je ena izmed linij peljala mimo parka Giardini. Ob cesti in vzdolž sprehajališča so bili postavljeni lampijoni ulične razsvetljave, ki so pričarali romantično vzdušje. Vzhodno od parka se nahaja rimski spomenik Slavolok Sergijevcev, eden izmed znamenitosti turističnega ogledovanja mesta, zaradi česar je frekvenca sprehajalcev čez park Giardini večja. V debeli senci dreves so gostinci razširili svoje lokale, ki vabijo k uživanju ob okusnem napitku in poslušanju šumenja drobnega listja. Skozi svojo zgodovino je park pomenil zbirališče za različne priložnosti, prireditve in zborovanja. Že v prvi polovici XX. st. so se tukaj prirejale razstave knjig in priložnostne prodaje. Ta običaj se je nadaljeval tudi kasneje, saj se danes tukaj odvijajo projekcije filmov, koncerti in ostala družbena dogajanja. Sprehajališče Korzo, tako poimenovano po koncu vojne, je postalo in ostalo glavno društveno zbirališče. Fotografija z začetka XX. st. jasno ponazarja zeleni pas med drevoredom in zgornjo prometnico, ki je bil edini ostanek nekdanjih vrtov. To področje se je precej zmanjšalo zaradi bombardiranja med drugo svetovno vojno, po koncu katere so bili najdeni ostanki mestnega obzidja, ki je bilo kasneje prenovljeno. Leta 1995 so med arheološkimi izkopavanji okrog Slavoloka Sergijevcev izginili še zadnji ostanki zelenila. Čudovita črnika, posajena v začetku stoletja, je bila porušena, prav tako pa je izginila prosto rastoča živa meja iz trilistnega pomarančevca (Poncirus trifoliatus), edinega primerka v mestu. Danes je park Giardini ločen od starega obzidja gradu Kaštel s kanalom in z živo mejo iz ognjenega trna (Pyracantha coccinea).